-
1 outward
1) (on or towards the outside; able to be seen: Judging by his outward appearance, he's not very rich; no outward sign of unhappiness.) zunanji2) ((of a journey) away from: The outward journey will be by sea, but they will return home by air.) tja grede* * *I [áutwəd]adjective ( outwardly adverb)zunanji; viden, očividenmedicine for outward application — za zunanjo uporabomathematics outward angle — zunanji kotII [áutwəd]nounzunanjost; (zlasti plural) zunanji svet -
2 but
1. conjunction(used to show a contrast between two or more things: John was there, but Peter was not.) toda2. preposition(except (for): no-one but me; the next road but one.) razen* * *I [bʌt]conjunctionampak, toda, temveč, marveč, pač panot only... but also — ne samo..., ampak tudithere is no doubt but (that) she is ill — ni dvoma, da je bolnait is not so late but they may come — ni še tako pozno, da ne bi mogli še pritiwho knows but he may be angry? — kdo ve, če ni morda hud?II [bʌt]prepositionrazen, mimo, izvzemšiall but he ( —ali him) — vsi razen njega, samo on neIII [bʌt]adverbsamo, le, šeleall but — skoraj, domalaIV [bʌt]nounugovor, pomislekbut me no buts! — nobenih ugovorov!V [bʌt]Scottish1.adjectivezunanji;2.nounzunanja soba, kuhinjabut and ben — zunanji in notranji deli stanovanja, vsa hiša -
3 sheet
[ʃi:t]1) (a broad piece of cloth eg for a bed: She put clean sheets on all the beds.) rjuha2) (a large, thin, usually flat, piece: a sheet of paper/glass.) list, plošča•* * *I [ši:t]1.nounrjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis; printing tiskana pola, krtačni odtisi, korektura; technical tanka plošča; plural nesešiti, posamezni listiin sheets — ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)between the sheets colloquially v postelji, v posteljoa blank sheet figuratively nepopisan list (papirja)sheet music — note, ki so tiskane na nevezanih polahsheet of water — vodna površina, ribnik, jezero, velika mlakathe book is in sheets — knjiga je še v polah, še ni vezanato go (to turn in) between the sheets — zlesti v posteljo, iti spatto stand in a white sheet figuratively pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicatito be three sheets in the wind colloquially biti pošteno nadelan, pijan;2.transitive verbpokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato oblikosheeted rain — (v pljuskih) lijoč dež;3.adjectivezvaljan v pločevinosheet zinc — cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)II [ši:t]1.nounnauticalvrv, ki je pritrjena na spodnji zunanji ogel jadrato be (to have) a sheet in the wind slang biti opit, okajento be (to have) three sheets in the wind — biti pošteno nadelan, pijan;2.transitive verb -
4 over
['əuvə] 1. preposition1) (higher than; above in position, number, authority etc: Hang that picture over the fireplace; He's over 90 years old.) nad2) (from one side to another, on or above the top of; on the other side of: He jumped over the gate; She fell over the cat; My friend lives over the street.) prek3) (covering: He put his handkerchief over his face.) prek4) (across: You find people like him all over the world.) po5) (about: a quarrel over money.) glede, okrog6) (by means of: He spoke to her over the telephone.) po7) (during: Over the years, she grew to hate her husband.) v teku8) (while having etc: He fell asleep over his dinner.) v času2. adverb1) (higher, moving etc above: The plane flew over about an hour ago.)2) (used to show movement, change of position: He rolled over on his back; He turned over the page.)3) (across: He went over and spoke to them.)4) (downwards: He fell over.)5) (higher in number etc: for people aged twenty and over.)6) (remaining: There are two cakes for each of us, and two over.)7) (through from beginning to end, carefully: Read it over; Talk it over between you.)3. adjective(finished: The affair is over now.) nad4. noun((in cricket) a certain number of balls bowled from one end of the wicket: He bowled thirty overs in the match.) število metov5. as part of a word1) (too (much), as in overdo.)2) (in a higher position, as in overhead.)3) (covering, as in overcoat.)4) (down from an upright position, as in overturn.)5) (completely, as in overcome.)•- over all
- over and done with* * *I [óuvə]adjectivezgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)II [óuvə]adverb1.preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. ŋ preslikati kaj, he jumped ŋ preskočil je);2.figurativelyna drugo stran, k drugi stranki ( they went over to the enemy prešli so k sovražniku);3.sem, semkaj (come ŋ! pridi sem!);4.tam (preko), na drugi strani ( over there tamle, American colloquially v Evropi);5.(prav) nad ( the bird is directly over us ptič je prav nad nami);6.znova ( ten times ŋ desetkrat zapovrstjo);7.pretirano, čezmerno ( over polite pretirano vljuden);8.mimo, gotovo, končano ( the lesson is ŋ šolska ura je končana);razno: over again — še enkrat, znovaover and above — vrhu tega, skrajno, prevečall over — povsod, popolnoma, končanslang to be all over s.o. (s.th.) — biti vzhičen nad kom (čim)colloquially to get s.th. over with — končati kajeconomy carried over — prenosIII [óuvə]preposition1.čez ( a bridge over the river);2.pri ( over the fire pri ognju, pri kaminu);3.po ( all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu);4.onkraj, na drugi strani ( over the sea onkraj morja);5.pri ( he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja);6.nad ( to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom);7.več kakor, čez ( over a mile čez miljo, over a week več kot teden);8.(časovno) prek, v času ( over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic);razno: hand over hand — s preprijemanjem (pri plezanju), figuratively vztrajno, hitro napredujočover the top — ne glede na kaj, brez ozira na kajover the way — nasproti, na drugi straniover one's head — nerazumljiv, pretežekIV [óuvə]noundodatek, presežek; military predolg strel; sport število metov ali igra med dvema izmenama (kriket)
См. также в других словарях:
zunánji — a e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritísk — a m (ȋ) 1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati: a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rób — 1 a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórje — a stil. morjé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nótranji — tudi notránji a e prid. (ọ; ȃ) 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôkno — a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikázen — zni ž (ȃ) 1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže; videti prikazen; verjeti v prikazni; grozljiva, polnočna prikazen; bil je videti kakor prikazen; gledala me je, kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
síla — e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zíd — a in ú m, mn. zidóvi (ȋ) 1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni; porušiti, sezidati zid; krogla je prebila zid; pomakniti posteljo do zida, k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
